Pravica do dostopnosti je določena  v številnih mednarodnih in nacionalnih pravnih dokumentih. Čeprav ni vedno tako poimenovana, je pogosto zajeta v prepovedi diskriminacije. Kadar osebi zaradi invalidnosti ni omogočen vstop ali gibanje v stavbi v javni rabi (na primer v trgovini, gledališču ali zdravstvenem domu), gre za diskriminacijo na podlagi invalidnosti.

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah v 21. členu prepoveduje diskriminacijo na podlagi invalidnosti in s tem posredno zagotavlja tudi pravico do dostopnosti. Listina je pridobila pravno veljavo z Lizbonsko pogodbo, temeljno pogodbo o ustanovitvi Evropske unije, ki so jo sprejeli voditelji držav članic EU in ratificirale vse države članice. S tem je pravica do dostopnosti postala tudi pravica Evropske unije, zagotovljena vsem njenim državljanom.

Pravico do dostopnosti opredeljuje več mednarodnih in nacionalnih pravnih dokumentov. Ena najpomembnejših je Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov, ki jo je Slovenija ratificirala z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov. 

Konvencija državam pogodbenicam izrecno nalaga, da zagotovijo dostopnost (9. člen), in sicer:

• osebam z invalidnostjo omogočijo neodvisno življenje in polno sodelovanje na vseh področjih družbenega življenja,
• sprejmejo ukrepe, da imajo invalidi enak dostop do fizičnega okolja in prevoza kot drugi,
• odstranijo ovire pri dostopnosti stavb, šol, zdravstvenih ustanov in drugih javnih prostorov,
• zagotovijo, da tudi zasebni subjekti, ki ponujajo storitve ali prostore za javnost, upoštevajo načela dostopnosti.

Tudi Ustava Republike Slovenije, v 14. členu določa, da so vse osebe enake pred zakonom in da so jim zagotovljene enake človekove pravice in svoboščine, ne glede na invalidnost.

Na nacionalni ravni je pravica do dostopnosti podrobneje urejena v Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI). Ureja uporabo objektov v javni rabi, kamor  sodijo objekti ali deli objektov (stavb), ki so pod enakimi pogoji namenjeni vsem  (npr. trgovine, prostori, kjer se nudijo storitve), upravne stavbe (npr. ministrstva, upravne enote, CSD), kulturne ustanove (npr. kinodvorane, gledališča, muzeji), zdravstvene ustanove (npr. zdravstveni domovi, bolnišnice), šole, športne dvorane, cerkve in podobno (26. točka 3. člena Gradbenega zakona).

Zakon določa, da je diskriminacija zaradi invalidnosti pri dostopnosti in uporabi objektov v javni rabi prepovedana (9. člen). To pomeni, da je na podlagi zakona potrebno zagotoviti dostopnost vseh takšnih stavb, ki so dostopne javnosti, nedostopnost pomeni diskriminacijo.

ZIMI določa, da je treba takšne stavbe prilagoditi z ustreznimi gradbenimi in tehničnimi rešitvami: zvočnimi in svetlobnimi indikatorji, pisnimi informacijami, klančinami, dvigali, prilagojenimi stranišči ipd.

Ločimo dve situaciji: 

1. Novogradnje: Gradbeni zakon (25. in 32. člen) določa, da morajo biti novi objekti v javni rabi zgrajeni tako, da so dostopni vsem, ne glede na trajno ali začasno oviranost. Podrobnejše tehnične zahteve določa slovenski standard SIST ISO 21542:2022 Gradnja stavb – Dostopnost in uporabnost grajenega okolja. Vsaka na novo zgrajena stavba v javni rabi mora biti  obvezno prilagojena tudi za gibalno ovirane osebe.
2. Obstoječe stavbe: Zanje omenjeni standard ne velja, vendar je tudi zanje treba zagotoviti dostopnost in odstraniti grajene ter komunikacijske ovire. Prilagoditve (npr. klančine, dvigala, oznake) je treba izvesti ob prvi rekonstrukciji, najkasneje do 11. decembra 2025. Po tem datumu morajo biti rekonstruirane tudi vse obstoječe stavbe v javni rabi. Od tega obstajajo izjeme, če bi rekonstrukcija pomenila nesorazmerno (preveliko) breme.

Pravica do dostopnosti je zajeta tudi v Zakonu o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD), ki v 4. členu določa, da je prepovedana diskriminacija na podlagi katere koli osebne okoliščine, vključno z invalidnostjo. Za diskriminacijo šteje vsako ravnanje, ki ima namen ali učinek ovirati, zmanjševati ali izničevati enako uresničevanje človekovih pravic in svoboščin. Sem sodi tudi onemogočen dostop do blaga ali storitev v nedostopnih stavbah. Zakon pri tem posebej navaja, da varstvo pred diskriminacijo vključuje tudi varstvo zaradi invalidnosti (1. člen).