Pravica do dostopnosti pomeni, da lahko vsaka oseba neovirano vstopi in uporablja javno stavbo ali zgradbo. Vključuje  neoviran fizični dostop ter dostop do informacij in komunikacij v stavbi. 

Lastnik stavbe mora zagotoviti, da je dostop v stavbo in gibanje po njej prilagojeno tudi gibalno oviranim osebam, na primer  uporabnikom invalidskih vozičkov. Ta pravica velja za širok nabor objektov v javni rabi: restavracije, trgovine, storitvene prostore , upravne enote, CSD, kinodvorane, gledališča, muzeje, zdravstvene domove, bolnišnice, šole, športne dvorane, cerkve in druge stavbe. Gre za pravico, ki jo priznavajo mednarodni in slovenski nacionalni predpisi ter pomeni obveznost zagotavljanja dostopnosti.

Če dostopnost ni zagotovljena, gre za diskriminacijo.

Obveznost velja tudi za osebo, ki v stavbi nudi storitve za javnost ali prodaja blago, čeprav ni lastnik stavbe (npr. najemnik).