Kaj zakon določa glede dostopnosti obstoječih stavb v javni rabi?

Zakon nalaga lastnikom javnih stavb (oz. najemnikom ali drugim osebam, ki v stavbi nudi določene storitve ali prodaja blago), da do 11. 12. 2025 prilagodijo stavbe tako, da so te dostopne tudi za gibalno ovirane osebe, kot so osebe na invalidskem vozičku.

Več o tej obveznosti najdete tukaj.

Do katerega roka morajo javne stavbe postati dostopne (grajene ovire, komunikacijske ovire)?

Zakon nalaga, da morajo biti javne stavbe prilagojene do 11. 12. 2025.

Ali morajo biti novogradnje dostopne že ob gradnji?

Zakon o novogradnjah določa, da morajo biti  objekti v javni rabi že ob gradnji zasnovani tako, da je dostop do njih in njihova uporaba omogočena  vsem ljudem ne glede na morebitno trajno ali začasno oviranost. Vsaka na novo zgrajena stavba v javni rabi, mora biti obvezno prilagojena tudi za gibalno ovirane osebe.

Več o tem najdete tukaj.

Ali je potrebno prilagoditi tudi obstoječe (stare) stavbe v javni rabi?

Zakon za obstoječe objekte v javni rabi določa dvoje:

• če se rekonstruirajo (večje spremembe in se zahteva gradbeno dovoljenje): potrebno je upoštevati enaka pravila, kot veljajo za novogradnje in torej pravila univerzalne graditve in vseh gradbenih standardov prilagojene gradnje
• če gre za manjše spremembe, ki ne zahtevajo gradbenega dovoljenja: prilagoditve se opravijo z gradbenimi deli in tehničnimi napravami, zvočnimi in svetlobnimi znaki, pisnimi informacijami in drugimi ustreznimi tehničnimi prilagoditvami.

Obstoječe stavbe morajo biti prilagojene tako, da so invalidom dostopne vse storitve, ki se izvajajo v stavbi in da invalidi do storitev dostopajo znotraj stavbe  (ne torej pred vhodom). Nadalje zakon določa, da se obstoječe stavbe prilagodijo tako, da se zagotavljajo:

• parkirna mesta za invalide
• dostop do objekta
• vstop v objekt
• vertikalne in horizontalne povezave
• sanitarije za invalide
• elementi, ki slepim in slabovidnim omogočajo varno uporabo,
• vsaj ena točka ali prostor, v katerem se s tehnologijo zagotavlja nemotena komunikacija za gluhe in naglušne osebe.

Prilagoditve se izvedejo v čim večji meri tako, kot je določeno v predpisih s področja graditve, ki določajo univerzalno dostopnost.

Kakšne so možne sankcije ali posledice, če stavba ni dostopna?

Če lastnik stavbe dostopnosti ne zagotovi, ga lahko doleti prijava na Gradbeno inšpekcijo. Ta lahko odredi prilagoditev stavbe in izreče kazen (globo do 40.000 eurov), če stavba ni prilagojena. Ker nedostopnost pomeni diskriminacijo, lahko primer obravnavata Zagovornik načela enakosti ali Varuh človekovih pravic. Oba lahko izdata mnenje, ali je prišlo do diskriminacije, takšno mnenje pa lahko oseba uporabi v nadaljnjih postopkih, tudi v sodnem postopku.

Gibalno ovirana oseba lahko zaradi nedostopnosti, ki pomeni diskriminacijo, na sodišču toži lastnika nedostopne stavbe. Odškodnina (nadomestilo) lahko znaša od 500 EUR dalje za vsak primer diskriminacije in torej za vsako osebo, ki ni mogla vstopiti v stavbo ali  je bila v njej zaradi invalidnosti diskriminirana.

Nedostopnost stavbe navzven  kaže odnos lastnika do invalidov in družbe, saj se ne zagotavlja enakosti in vključevanja njenih najbolj ranljivih članov. 

Več o možnih posledicah nedostopnosti stavbe  najdete tukaj.

Ali država ali občine nudijo kakršno koli finančno podporo ali subvencijo za prilagoditve?

Država ali občine zaenkrat nimajo takšne obveznosti. Finančna sredstva mora zagotoviti lastnik stavbe sam.

Katere vrste prilagoditev so običajne (klančine, dvigala, širina vrat, sanitarije)?

Vrste prilagoditev so odvisne od lastnosti stavbe. Najbolj običajne smo zbrali tukaj.

Kaj je pomembno upoštevati pri notranjih prostorih (hodniki, prehodi, pulti, sanitarije)?

Predvsem je treba zagotoviti nemotene prehode čez morebitne pragove ali stopnice (npr. s klančinami), preprečiti nepotrebne ožine ali pretežka vrata ter zagotoviti dovolj prostora za vožnjo in obračanje invalidskega vozička. Več o tem tukaj.

Pulti morajo biti zasnovani tako, da lahko oseba na invalidskem vozičku zapelje pod pult in običajno komunicira z osebo na drugi strani. Več o tem tukaj.

Sanitarije za invalide morajo biti dovolj velike, da omogočajo manevriranje z invalidskim vozičkom pred straniščno školjko in ob umivalniku. Na stenah morajo biti oprijemala, ki omogočajo samostojno premestitev osebe z invalidskega vozička na straniščno školjko in nazaj. Več o tem tukaj.

Kako oceniti stroške in izvedljivost prilagoditev?

Predlagamo, da najprej preverite naša navodila o najpogostejših prilagoditvah. Ko boste ugotovili, kaj je treba izvesti, lahko ocenite stroške. Lahko se obrnete tudi na nas in vam z veseljem svetujemo kako bi se stavba najugodneje prilagodila. Obrazec za svetovanje najdete tukaj.

Kakšne standarde ali normative naj upoštevamo pri prilagoditvah?

Slovenski standard »SIST ISO 21542:2022 Gradnja Stavb – Dostopnost in Uporabnost Grajenega Okolja« velja le za novogradnje, ne pa za že obstoječe stavbe. Pri novogradnji je treba  ta standard upoštevati v celoti. Pri prilagoditvah že obstoječih stavb si lahko s tem standardom pomagate  kot pripomočkom. Priporočamo, da preverite tudi naša navodila.

Kako preverimo dostopnost stavbe (samodiagnostika, strokovna ocena)?

Posebnega orodja za samodiagnostiko ni. Priporočamo vam, da pregledate naša navodila glede zagotavljanja dostopnosti za gibalno ovirane, kjer smo zbrali najpogostejše ukrepe, ki bodo zagotovili dostopnost stavbe. 

Če imate dodatna vprašanja ali potrebujete pomoč pri oceni dostopnosti, nam to prosimo sporočite in  z veseljem vam bomo pomagali.

Kaj storiti, če stavbe ni mogoče  takoj prilagoditi? Ali veljajo prehodni ukrepi?

Obveznost prilagoditve javnih stavb je zakonsko določena že od 11. 12. 2010. Rok za prilagoditev stavb je 15 let in se izteče 11. 12. 2025. Dodatnega prehodnega obdobja ni.