Če lastnik stavbe ne prilagodi objekta, ga lahko doleti prijava na Gradbeno inšpekcijo. Ta lahko odredi prilagoditev stavbe in izreče kazen (globo do 40.000 eurov), če stavba ni prilagojena. Ker nedostopnost pomeni diskriminacijo, lahko primer obravnavata Zagovornik načela enakosti ali Varuh človekovih pravic. Oba organa lahko podata mnenje o tem, ali je prišlo do diskriminacije, to mnenje pa lahko oseba z gibalno oviranostjo uporabi v nadaljnjih postopkih, tudi v sodnem postopku. 

Oseba, ki je zaradi nedostopnosti doživela diskriminacijo, lahko toži lastnika stavbe na sodišču. Sodišče lahko lastniku naloži plačilo nadomestila, ki znaša od 500 evrov dalje za vsak primer diskriminacije, torej za vsako osebo, ki zaradi invalidnosti ni mogla vstopiti v stavbo ali je bila v njej neenakopravno obravnavana.

Nedostopnost stavbe pa ni le kršitev zakona, temveč tudi odraža odnos lastnika do oseb z invalidnostjo in do družbe, v kateri se spoštujejo enakost, dostojanstvo in vključevanje vseh, tudi njenih najbolj ranljivih članov.