ZAKAJ DOSTOPNOST?
Kaj pomeni pravica do dostopnosti
Pravica do dostopnosti pomeni, da lahko vsaka oseba neovirano vstopa in uporablja javno stavbo ali zgradbo. Vključuje neoviran fizični dostop ter dostop do informacij in komunikacij v stavbi. Lastnik stavbe mora zagotoviti, da je dostop v stavbo in gibanje po njej prilagojeno tudi gibalno oviranim osebam, na primer osebam na invalidskem vozičku. Ta pravica velja za širok nabor objektov v javni rabi: restavracije, trgovine, storitvene prostore, upravne enote, CSD, kinodvorane, gledališča, muzeje, zdravstvene domove, bolnišnice, šole, športne dvorane, cerkve in druge stavbe. Gre za pravico, ki jo priznavajo mednarodni in slovenski predpisi ter pomeni obveznost zagotavljanja dostopnosti. Če dostopnost ni zagotovljena, to pomeni diskriminacijo.
Kdaj nedostopnost pomeni kršitev, kdaj ne
V določenih primerih nedostopnost stavbe ne pomeni nujno kršitve in ne predstavlja diskriminacije. Zakon določa, da je prilagoditev obvezna, razen, če za lastnika predstavlja nesorazmerno (preveliko) breme.
Če obstajajo utemeljene okoliščine, da stavbe ni mogoče prilagoditi ali bi to pomenilo izredno visoke stroške, prilagoditve ni mogoče zahtevati in ob tem ne gre za kršitev. Pri tem se praviloma upoštevajo prihodki lastnika stavbe in morebitne zgodovinske, arhitekturne ali druge okoliščine stavbe.
PRIMER: Če gre za majhno podjetje z nizkimi prihodki, ki opravlja dejavnost v manjših prostorih (npr. servis aparatov, frizer, manjša specializirana trgovina) in podjetje dokaže, da so stroški potrebne prilagoditve (npr. namestitev zunanjega dvigala) tako visoki, da finančno ne bi zmoglo, gre lahko za preveliko breme in obveznosti prilagoditve ni. Če pa bi bilo mogoče dostopnost zagotoviti z enostavnimi rešitvami (klančina, širša vrata), se lastnik ne more sklicevati na nesorazmerno breme.
Okoliščine prevelikega bremena so lahko tudi na sami stavbi. Če bi bilo za dostopnost treba posegati v nosilne elemente stavbe (npr. premikanje nosilnih zidov) ali bi s tem kršili spomeniško zaščito (npr. stolp gradu), prilagoditev ni izvedljiva in zato ni obvezna.
Pravne podlage pravice do dostopnosti kot pravice EU
Pravica do dostopnosti je določena v številnih mednarodnih in nacionalnih pravnih dokumentih. Čeprav ni vedno tako poimenovana, je pogosto zajeta v prepovedi diskriminacije. Kadar osebi zaradi invalidnosti ni omogočen vstop ali gibanje v stavbi v javni rabi (na primer v trgovini, gledališču ali zdravstvenem domu), gre za diskriminacijo na podlagi invalidnosti.
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah v 21. členu prepoveduje diskriminacijo na podlagi invalidnosti in s tem posredno zagotavlja tudi pravico do dostopnosti. Listina je pridobila pravno veljavo z Lizbonsko pogodbo, temeljno pogodbo o ustanovitvi Evropske unije, ki so jo sprejeli voditelji držav članic EU in ratificirale vse države članice. S tem je pravica do dostopnosti postala tudi pravica Evropske unije, zagotovljena vsem njenim državljanom.
Pravico do dostopnosti opredeljuje več mednarodnih in nacionalnih pravnih dokumentov. Ena najpomembnejših je Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov, ki jo je Slovenija ratificirala z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov.
Konvencija državam pogodbenicam izrecno nalaga, da zagotovijo dostopnost (9. člen), in sicer:
- osebam z invalidnostjo omogočijo neodvisno življenje in polno sodelovanje na vseh področjih družbenega življenja,
- sprejmejo ukrepe, da imajo invalidi enak dostop do fizičnega okolja in prevoza kot drugi,
- odstranijo ovire pri dostopnosti stavb, šol, zdravstvenih ustanov in drugih javnih prostorov,
- zagotovijo, da tudi zasebni subjekti, ki ponujajo storitve ali prostore za javnost, upoštevajo načela dostopnosti.
Tudi Ustava Republike Slovenije, v 14. členu določa, da so vse osebe enake pred zakonom in da so jim zagotovljene enake človekove pravice in svoboščine, ne glede na invalidnost.
Na nacionalni ravni je pravica do dostopnosti podrobneje urejena v Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI). Ureja uporabo objektov v javni rabi, kamor sodijo objekti ali deli objektov (stavb), ki so pod enakimi pogoji namenjeni vsem (npr. trgovine, prostori, kjer se nudijo storitve), upravne stavbe (npr. ministrstva, upravne enote, CSD), kulturne ustanove (npr. kinodvorane, gledališča, muzeji), zdravstvene ustanove (npr. zdravstveni domovi, bolnišnice), šole, športne dvorane, cerkve in podobno (26. točka 3. člena Gradbenega zakona).
Zakon določa, da je diskriminacija zaradi invalidnosti pri dostopnosti in uporabi objektov v javni rabi prepovedana (9. člen). To pomeni, da je na podlagi zakona potrebno zagotoviti dostopnost vseh takšnih stavb, ki so dostopne javnosti, nedostopnost pomeni diskriminacijo.
ZIMI določa, da je treba takšne stavbe prilagoditi z ustreznimi gradbenimi in tehničnimi rešitvami: zvočnimi in svetlobnimi indikatorji, pisnimi informacijami, klančinami, dvigali, prilagojenimi stranišči ipd.
Ločimo dve situaciji:
- Novogradnje: Gradbeni zakon (25. in 32. člen) določa, da morajo biti novi objekti v javni rabi zgrajeni tako, da so dostopni vsem, ne glede na trajno ali začasno oviranost. Podrobnejše tehnične zahteve določa slovenski standard SIST ISO 21542:2022 Gradnja stavb – Dostopnost in uporabnost grajenega okolja. Vsaka na novo zgrajena stavba v javni rabi mora biti obvezno prilagojena tudi za gibalno ovirane osebe.
- Obstoječe stavbe: Zanje omenjeni standard ne velja, vendar je tudi zanje treba zagotoviti dostopnost in odstraniti grajene ter komunikacijske ovire. Prilagoditve (npr. klančine, dvigala, oznake) je treba izvesti ob prvi rekonstrukciji, najkasneje do 11. decembra 2025. Po tem datumu morajo biti rekonstruirane tudi vse obstoječe stavbe v javni rabi. Od tega obstajajo izjeme, če bi rekonstrukcija pomenila nesorazmerno (preveliko) breme.
Pravica do dostopnosti je zajeta tudi v Zakonu o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD), ki v 4. členu določa, da je prepovedana diskriminacija na podlagi katere koli osebne okoliščine, vključno z invalidnostjo. Za diskriminacijo šteje vsako ravnanje, ki ima namen ali učinek ovirati, zmanjševati ali izničevati enako uresničevanje človekovih pravic in svoboščin. Sem sodi tudi onemogočen dostop do blaga ali storitev v nedostopnih stavbah. Zakon pri tem posebej navaja, da varstvo pred diskriminacijo vključuje tudi varstvo zaradi invalidnosti (1. člen).
Dobre prakse
Fakulteta za upravo Ljubljana
Na Fakulteti za upravo smo prepoznali dobro urejen primer dostopnega visokošolskega okolja. Prostori fakultete zagotavljajo ustrezen dostop za študente in obiskovalce z gibalnimi oviranostmi, kar vključuje prilagojen vhod, povezane notranje poti, dvigala ter sanitarije, namenjene uporabnikom invalidskih vozičkov.
Predavalnice in drugi učni prostori so zasnovani tako, da omogočajo enakovredno udeležbo pri študijskem procesu. Zaposleni na fakulteti si prizadevajo za vključujoče okolje, kar se odraža tudi v pozitivnih izkušnjah študentov s posebnimi potrebami.
Plaža Strunjan
Na plaži v Strunjanu, ki jo upravljajo Terme Krka, smo prepoznali dobro urejen primer dostopnega kopališča. Dostopnost je zagotovljena z urejeno klančino za vstop v morje, ki omogoča varno uporabo tudi z invalidskim vozičkom. Invalidske sanitarije se nahajajo neposredno na plaži, kar olajša bivanje osebam z oviranostmi in spremljevalcem. Prostor dopolnjuje naravna senca, urejeno obalno območje ter dostopnost restavracije Pinije in plažnega bara Cavedin. Takšna ureditev zagotavlja prijetno in funkcionalno okolje za različne skupine obiskovalcev, vključno z gibalno oviranimi, ki plažo pogosto izpostavijo kot primer dobre prakse.
Mozirska koča na Golteh
Mozirska koča na Golteh predstavlja primer premišljene vključitve dostopnosti v gorskem okolju. Dostopnost je bila upoštevana že pri načrtovanju, zato koča omogoča uporabo več ključnih prostorov tudi obiskovalcem z gibalnimi oviranostmi. Do koče je mogoč dostop z avtomobilom do bližine vhoda. Pot od parkirišča je dovolj široka, sicer makadamska ampak brez drugih ovir. V notranjosti je zagotovljen dostop do gostinskega prostora, sanitarij ter sob v prvem nadstropju, kamor vodi dvigalo. Mansarda ni dostopna z invalidskim vozičkom.
