Pravica do dostopnosti pomeni, da lahko vsaka oseba neovirano vstopa in uporablja javno stavbo ali zgradbo. Vključuje neoviran fizični dostop ter dostop do informacij in komunikacij v stavbi. 

Lastnik stavbe mora  zagotoviti, da je dostop v stavbo in gibanje po njej prilagojeno tudi gibalno oviranim osebam  kot so denimo osebe na invalidskem vozičku. Ta pravica velja za širok nabor objektov v javni rabi: restavracije, trgovine, storitvene prostore, upravne enote, CSD, kinodvorane, gledališča, muzeje, zdravstvene domove, bolnišnice, šole, športne dvorane, cerkve in druge stavbe. Gre za pravico, ki jo priznavajo mednarodni in slovenski nacionalni predpisi hkrati pomenijo obveznost zagotavljanja dostopnosti.

Če dostopnost ni zagotovljena, to pomeni diskriminacijo. Zgolj v določenih izjemnih primerih, ko bi prilagoditev stavbe za lastnika pomenila nesorazmerno (preveliko) breme, obveznosti zagotovitve dostopnosti ni.