Kako prilagoditi stavbo gibalno oviranim (napotki, nasveti)
Parkirno mesto za invalide
Parkirno mesto za invalide je namenjeno, da invalid lahko varno izstopi iz avtomobila in pride do stavbe. Omogočati torej mora, da oseba na invalidskem vozičku lahko pride iz avtomobila in se tudi varno presede na voziček, zato so takšna parkirna mesta širša od običajnih mest.
Če ima stavba parkirišče, mora imeti tudi posebno parkirno mesto za invalide. Število parkirnih mest za invalide je odvisno od števila parkirišč in sicer:
| Število vseh parkirnih mest na parkirišču | Število parkirnih mest za invalide |
|---|---|
| od 1 do 10 | minimalno 1 |
| od 11 do 50 | minimalno 4 |
| od 51 do 100 | minimalno 8 |
| od 101 do 150 | minimalno 12 |
| od 151 do 200 | minimalno 16 |
| nad 200 | minimalno 16 + dodatna 4 za vsakih 100 parkirnih mest |
Vsaj eno parkirno mesto za invalide naj bo čim bližje vhodu v stavbo. Če sta na parkirišču dve ali več parkirnih mest za invalide, so drugi lahko od vhoda tudi bolj oddaljeni, a ne več kot 50 m. Naše izkušnje kažejo, da so parkirna mesta za invalide, ki niso neposredno pred vhodom, bistveno manjkrat neupravičeno zasedena in zato bolj pogosto na voljo za uporabo invalidom.
Parkirno mesto mora biti označeno s talno označbo in posebno tablo (znakom).
Talna označba :
Tabla (znak):
Parkirno mesto za invalide je široko vsaj 390 cm (od tega 240 cm za avto in 150 cm za prostor za vstop in izstop iz avtomobila in premikanje invalidskega vozička) in dolgo vsaj 540 cm. Če je parkirnih mest za invalide več, imata lahko dva parkirna mesta za invalide skupno površino za gibanje, kar na parkirišču zasede manj prostora.
Če je na poti med parkirnim mestom za invalide in vhodom v stavbo dvignjen pločnik (robnik), je potrebna klančina v pločniku in ne na površini parkirnega mesta.
Grafični prikaz enojnega parkirnega mesta za invalide:
Grafični prikaz dvojnega parkirnega mesta za invalide:
Najpogostejše napake:
- preozka parkirna površina (manj kot 390 cm), kar pomeni, da invalid iz avta ne more na invalidski voziček in je parkirno mesto za invalide neuporabno
- na mestu za premikanje ob vozilu (kjer so talne rumene poševne oznake), je na koncu dvignjen pločnik z robnikom brez klančine, kar pomeni, da invalid ne more do stavbe
- klančina je narejena na površini parkirnega mesta in ne v površini pločnika, kar zelo zmanjša prostor za premikanje ob vozilu in s tem uporabnost parkirnega mesta za invalide
Dostop do stavbe
Dostop do stavbe pomeni, da lahko oseba na invalidskem vozičku iz javne površine pred stavbo (pločnik, parkirišče, trg, javna pot) brez težav in ovir samostojno pride do vhoda v stavbo.
To pomeni, da mora biti takšna pot predvsem brez stopnic, pragov in podobnih ovir. Če te ovire obstajajo je potrebno izdelati klančino ali namestiti dvižno ploščad. Še boljša rešitev je, da so površine, kjer se pride do stavbe, že v osnovi na istem nivoju (npr. da je parkirno mesto za invalide na enakem višinskem nivoju kot pot do stavbe).
Druge ovire pri dostopu do stavbe so lahko ožine, koši za smeti, ulične svetilke, količki ali betonska korita, ki preprečujejo parkiranje avtomobilov, in podobno. Če so ti postavljeni preblizu med seboj, se oseba na invalidskem vozičku ne more peljati mimo njih ali med njimi. Takšni predmeti na poti morajo biti postavljeni tako, da je med njimi vsaj 120 cm, zaželeno je vsaj 180 cm, če prostor to omogoča. Če ne gre drugače mora morebitna ožina na poti v vsakem primeru široka vsaj 80 cm široka.
Grafični prikaz dostopa do stavbe med različno opremo:
Najpogostejše napake:
- pločnik je višji od parkirišča in ni klančine
- oprema na pločniku (npr. koši za smeti) ovirajo dostop do stavbe
Vhod v stavbo (klančina)
Dostopen vhod v stavbo pomeni, da lahko oseba na invalidskem vozičku iz javne površine pred stavbo brez težav in ovir skozi glavni vhod vstopi v stavbo. Če so na poti vrata, morajo biti takšna, da jih oseba na invalidskem vozičku lahko samostojno odpre ali pa se vrata avtomatsko odpirajo sama.
Vhod in vrata morata biti dostopna po višini – če so vrata višje ali nižje kot je površina pred stavbo, je potrebna klančina ali dvižna ploščad. Prav tako mora biti pred vrati zagotovljen prostor za premikanje. To še posebej velja, če je neposredno pred vrati klančina – to ni ustrezno, saj mora biti pred vrati ravna površina kot prostor za premikanje.
Klančina je ena najpogostejših rešitev za premagovanje ovir za gibalno ovirane osebe. Premagovanje oziroma vožnja po klančini terja dodatno moč v rokah in predstavlja za osebo na invalidskem vozičku večji napor. Klančina mora zato imeti čim manjši naklon. Večji kot je naklon, večje je tveganje za padce ali druge poškodbe. Velja tudi, da večja kot je višina, ki jo moramo premagati, manjši mora biti naklon. Pri daljših klančinah so potrebne vmesne ravne površine.
Priporočljiv naklon klančine je do 5 %, kar pomeni, da je količnik med razdaljo in višino največ 0,05 (višina : razdalja = največ 0,05). Stremimo k temu, da je naklon čim manjši in ne da je največji dopustni.
Primer 1: višina, ki jo mora klančina premagati je 0,2 m. Da bo količnik največ 0,05, mora biti dolžina med začetkom in koncem klančine 4 m ali še bolje več (višina 0,2 : naklon 0,05 = 4m).
Klančina mora imeti tudi robnik, ki preprečuje, da oseba na invalidskem vozičku zapelje iz klančine in oprijemalo oz. ograjo, za katero se lahko oseba na invalidskem vozičku prime in si pomaga pri premagovanju klančine. Razdalje med oprijemali ograje mora biti 100 cm.
Različne prenosne klančine, ki se postavijo na zahtevo, niso zaželene, saj manjšajo samostojnost osebe na invalidskem vozičku (ta mora za vstop sprva poiskati in kontaktirati lastnika brez da gre v stavbo).
Grafični prikaz primera ustrezne klančine:
Če prostor ne omogoča daljše klančine z naklonom do 5 %, je lahko naklon tudi večji, a je potem omenjena dolžina takšne bolj strme klančine. Največji dopusten naklon je lahko vse do 8,33 %, a je potem najdaljša vodoravna razdalja med začetkom in koncem klančine samo še največ 2,26 m (pri naklonu 6,25 % je npr. ta največja razdalja 6 m).
Primer 2: višina, ki jo mora klančina premagati je 0,4 m. Če je dolžina klančine 7 m, je količnik 0,057 (0,4 : 7 = 0,057 oz. 5,71 % naklon). Ker velja, da mora biti pri naklonu 5,88 % razdalja med začetkom in koncem klančine največ 8,5 m, je takšna klančina z razdaljo 7m, če vedno ustrezna.
Grafični prikaz klančine z večjim naklonom:
Če izjemoma zaradi lastnosti stavbe ali okolice pri obstoječih stavbah ni tehnično možno narediti klančine z naklonom do 5 % ali ob dodatnih pogojih vse do 8,33 % (da je torej količnik med razdaljo in višino do 8,33 %), je dopusten tudi naklon vse do 12,5 %. Vendar je takšen naklon lahko za določene invalide že prestrm in klančine ne bodo mogli uporabljati.
Klančina ima lahko tudi vmesne ravne površine (podesti). V tem primeru morajo imeti vse klančine enak naklon (torej klančina pred podestom in po njem morata biti enako strmi).
Grafični prikaz klančine, prekinjene z vmesno ravno površino:
Najpogostejše napake glede klančin:
- z željo, da je klančina čim krajša, je posledično prestrma in neuporabna ali preveč nevarna za uporabo
- klančina ima naklon 5 % čeprav je dovolj prostora za daljšo, uporabniku bolj prijazno in varno klančino z manjšim naklonom
- klančina seže vse do vhodnih vrat (ni ravne površine za premikanje pred vrati), kar pomeni, da mora oseba na invalidskem vozičku odpreti vrata, ko je z vozičkom še na poševni površini.
Alternativa klančini je dvižna ploščad, s katerim se oseba na invalidskem vozičku premaga stopnice ali drugo višinsko razliko.
Grafični prikaz dvižne ploščadi:
Če je pred vhodom vetrolov ali ima stavba dvojna vhodna vrata, mora biti med njima dovolj prostora za odpiranje ali zapiranje vrat in hkrati za premikanje na invalidskem vozičku.
Če se vrata odpirajo ročno, ne smeji biti pretežka, da jih oseba na invalidskem vozičku ne bi mogla odpreti. Pomemben je tudi prostor za odpiranja vrat, ki mora omogočiti prostor za vrata in za voziček, še posebej na strani vrat, kamor se odpirajo. Priporočljivo je, da so vhodna vrata elektronska, ki se avtomatično odpirajo drsno levo ali desno.
Druge najpogostejše napake :
- vrata imajo več centimetrski prag in ni klančine
- vrata so na stopnici ali dvignjenemu podestu in do tega nivoja ni klančine
- vrata so na koncu klančine in pred vrati ni ravne površine za premikanje z invalidskim vozičkom
- vrata so velika in težka, ki jih oseba na invalidskem vozičku ne more sede odpreti
Gibanje po stavbi
Splošno pravilo je, da je v stavbi za gibanje z invalidskem vozičkom potrebno zagotoviti prostor za premikanje v površini kroga s premerom 150 cm ali kvadrata s stranico 150 cm, kjer je potrebno obračanje ali drugo manevriranje z invalidskim vozičkom – npr. pred vrati in vstopu v prostore na obeh straneh vrat, pri informacijskem pultu, pred informacijskimi tablami ali aparati, pri vhodu v dvigalo, v sanitarijah, na ovinkih na hodnikih, v dvigalu in podobno.
Grafični prikaz splošnega prostora za gibanje na hodniku (primer 1):
Grafični prikaz splošnega prostora za gibanje na hodniku (primer 2):
Poleg zadostnega prostora za gibanje je potrebno zagotoviti tudi dostopnost pri prehodih med prostori. Če so prostori ločeni z vrati, morajo biti vrata dovolj široka za invalidski voziček (vsaj 80 cm) in ne pretežka, da jih lahko odpre tudi oseba na invalidskem vozičku. Priporočljivo je, da so vmesna vrata elektronska, ki se avtomatično odpirajo drsno levo ali desno. Če prostori v stavbi niso na enakem nivoju in so med njimi stopnice, je potrebno namestiti klančino, dvižno ploščad ali dvigalo.
Če je v stavbi več poti, je lahko dostopna za invalide tudi samo ena pot, a jo je v tem primeru potrebno ustrezno označiti z znaki in puščicami.
Če zaradi konstrukcije stavbe ni možno zagotoviti hodnikov širine 150 cm, so ti lahko tudi ožji, a ne manj kot 120 cm. V primeru opreme ali ovir na hodniku mora biti še vedno zagotovljen prehod v širini najmanj 80 cm. V vsakem primeru je potrebno zagotoviti tudi prostor za premikanje vsaj 150 cm x 150 cm pred vrati ali na drugim mestih, kje je potrebno manevriranje ali obračane.
Grafični prikaz ozkega hodnika, ki mora imeti prostor za premikanje pred vrati:
Če ima stavba notranje dvigalo, mora biti to dovolj veliko tudi za invalidski voziček. Dvigala morajo po standardih biti velika najmanj 110 x 140 cm in imeti vrata široka najmanj 80 cm. Vrata morajo biti nameščena na manjši stranici dvigala.
Najpogostejše napake :
- zaradi ozkih prostorov se oseba na invalidskem vozičku ne more samostojno premikati po prostoru ali narediti ovinka na hodniku
- preozek vhod v prostor (manj kot 80 cm širine)
- preozko dvigalo
- znotraj iste etaže so pragovi ali stopnice brez klančine
- pred vrati ni zadostnega prostora za premikanje
Sprejemni pult in sprejemna pisarna
Sprejemni pult ali oprema v pisarni za sprejem morata biti takšna, da omogočata enakovredno komunikacijo z osebo na invalidskem vozičku.
Poleg tega, da mora prostor za sprejem oseb imeti zadosten prostor za premikanje gibanje in obračanje, mora biti sprejemni pult ustrezne višine in oblike, ki omogoča dostop osebe na invalidskem vozičku. Pult mora biti višine od 74 cm do 80 cm od tal. Prostor pod pultom mora biti oblikovan tako, da se oseba na invalidskem vozičku lahko približa in komunicira z osebo na drugi strani in da torej delno zapelje pod pult. Pod pultom mora biti zato prostor vsaj 70 cm višine in 60 cm globine.
Grafični prikaz pulta:
Najpogostejši napaki:
- zaradi previsokega pulta oseba na invalidskem vozičku ne vidi osebe na drugi strani oziroma sama ni vidna in ne more enakovredno komunicirati.
- pult je oblikovan kot stena in nima prostora za noge pod pultom, zato oseba na invalidskem vozičku ne more do pulta in se mora z osebo na drugi strani bolj oddaljeno kot ostale stranke
Oprema in naprave po stavbi
Dostopna oprema po stavbi (domofoni, stikala za luči, gumbi za alarm, informacijske table, gumbi v muzeju, itd.) pomeni, da jo lahko varno in brez pomoči drugih uporabljajo vsi uporabniki stavbe in tudi osebe na invalidskem vozičku.
Tovrstna oprema, ki se upravlja (npr. stikala, gumbi) mora biti na višini med 80 cm in 110 cm od tal in vsaj 60 cm od katerega koli notranjega kota. Oprema, ki se odčitava (npr. zasloni, števci) mora biti na višini med 120 in 140 cm od tal in vsaj 60 cm od katerega koli notranjega kota.
Grafični prikaz opreme v stavbi:
Če so v stavbi aparati, kot so bankomati, aparat za vodo ali kavo, paketomati in podobno, ne smejo biti postavljeni v kot, ker potem pred njimi z invalidskim vozičkom ni mogoče manevrirati in obračati. Postavljeni morajo biti na ustrezni višini (od 80 cm dalje, enako kot pulti) in morajo omogočiti dostop osebe na invalidskem vozičku tako, da je pod njimi ustrezen prostor višine vsaj 70 cm, globine vsaj 60 cm in širine vsaj 90 cm.
Grafični prikaz aparata v stavbi:
Sanitarije
Dostopne sanitarije so tiste, ki so dovolj prostorne in pravilno opremljene, da se oseba na invalidskem vozičku lahko v njih samostojno giblje, prestavi iz vozička na straniščno školjko in ima dostop do umivalnika in druge opreme.
V sanitarnem prostoru je potrebno zagotoviti prostor za premikanje v velikosti kroga s premerom 150 cm. Ta prostor je potrebno zagotoviti ob straniščni školjki in pred umivalnikom. Lahko gre za isti prostor, tako da je na eni strani tega prostora za premikanje straniščna školjka in na drugi strani umivalnik. Pomembno je, da straniščna školjka, umivalnik ali druga oprema v sanitarijah ne posega v ta prostor.
Vrata v sanitarije morajo biti široka najmanj 80 cm in se morajo odpirati navzven, torej ne v prostor, kjer je straniščna školjka, saj sicer zavzemajo prostor in onemogočajo manevriranje ali obračanje. Izjemoma se vrata lahko odpirajo tudi navznoter, če je prostor tako velik, da ima oseba na invalidskem vozičku tudi pri odprtih vratih še vedno zadosten prostor za premikanje v velikosti kroga s premerom 150 cm. Izjemoma se dopušča pri manjših prostorih, da je do 30 cm tega prostora tudi pod umivalnikom, a to že otežkoča uporabo sanitarij in prej lahko pride do poškodb osebe ali prostora.
Priporočamo vgradnjo standardne straniščne školjke, saj so po naših izkušnjah namenske invalidske školjke predolge, preširoke ali previsoke za uporabo. Višina sedala straniščne školjke mora biti med 40 in 48 cm od tal.
Na vsaki strani straniščne školjke je potrebno namestiti stensko oprijemalo, ki osebi na invalidskem vozičku pomaga pri premeščanju iz vozička na školjko. Poznamo dve vrsti oprijemal – fiksno, ki je pritrjeno vzdolž stene in dvižno (premično), ki je nameščeno pravokotno na steno in se ga lahko da v vodoravni položaj ali se ga dvigne navpično, da se naredi prostor. Fiksno oprijemalo mora biti na steni, ki je bližje straniščni školjki. Školjko je potrebno postaviti tako, da je razdalja od sredine školjke do stene, na kateri je fiksno oprijemalo, 45 cm. Na drugi strani školjke mora biti dvižno oprijemalo, ki je oddaljeno od sredine školjke med 30 in 35 cm. Razdalja od roba školjke do druge bolj oddaljene stene (na tisti strani, kjer je dvižno oprijemalo) mora biti vsaj 90 cm. V praksi bo ta razdalja nekoliko daljša, ker drugače ni mogoče zagotoviti prostora za vstop in premikanje (krog s premerom 150 cm).
Držalo za WC papir, dozirniki mil, papirnatih brisač, pihalnik zraka in ostali podobni sanitarni dodatki morajo biti na višini, da jih oseba na invalidskem vozičku doseže (med 80 in 110 cm od tal).
Umivalnik mora biti izbočen iz prostora ali nameščen tako, da lahko oseba na invalidskem vozičku zapelje pod njega, enako kot velja za pult. Višina zgornjega roba umivalnika mora biti 82 do 85 cm.
Ob upoštevanju prostora za premikanje, odmika prijemal in sten od straniščne školjke, je najmanjša dimenzija sanitarij za invalide, 170 cm x 220 cm.
Grafični prikaz kotnih sanitarij za invalide:
Za obstoječe stavbe, ki se renovirajo in ni možno zagotoviti teh mer, velja izjema in sicer je lahko razdalja med školjko in bolj oddaljeno steno (na strani školjke, kjer je dvižno oprijemalo) vsaj 80 cm, prostor za premikanje pa je lahko najmanj 120 cm. Takšnih manjših sanitarij sicer ne bodo zmogle uporabljati vse osebe na invalidskem vozičku.
Če imamo na voljo več prostora, so priporočljive in uporabniku bistveno bolj prijazne sanitarije dimenzije 220 cm x 230 cm. Takšen prostor omogoča dostop do straniščne školjke z leve ali z desne strani. V tem primeru je straniščna školjka zato enako oddaljena od stene levo in desno in sicer je vsak rob školjke oddaljen od stene vsaj 90 cm. V tem primeru ni fiksnega oprijemala, temveč je na vsaki strani školjke dvižno oprijemalo, ki je vsako od sredine školjke oddaljeno od 30 do 35 cm.
Grafični prikaz širših sanitarij za invalide:
Sanitarije za invalide so po dimenzijah in opremi enake za moške in ženske, a po možnosti ločeni po spolu. Če to ni možno, so lahko tudi enotna in torej v souporabi za oba spola.
Najpogostejše napake:
- vrata v sanitarije se odpirajo navznoter v prostor, kar onemogoča manevriranje v prostoru
- premajhen prostor za premikanje (npr. razdalja med straniščno školjko in umivalnikom na drugi strani sanitarij je manj kot 120 cm)
- premajhna razdalja straniščne školjke od stene je manjša od 90 cm
- pod umivalnikom ni prostora za noge, zato ga oseba na invalidskem vozičku ne more uporabiti
