Pobuda za presojo kršitve človekovih pravic (CSD Grosuplje) in prijava Gradbeni inšpekciji (Mestna občina Koper) (20. 8. 2026)
Med prejetimi prijavami nedostopnih stavb smo prijeli tudi informacijo o nedostopnosti CSD Grosuplje, ki deluje v prvem nadstropju poslovne stavbe brez dvigala. V pritličju sicer obstaja sprejemana pisarna, a so vsi ostali oddelki organizirani zgoraj. CSD Grosuplje smo dvakrat pozvali, da zagotovijo dostopnost, a ni bilo nobenega odziva. Zato smo Varuhu človekovih pravic podali pobudo za ugotovitev diskriminacije in kršitve človekovih pravic. Morebitno pozitivno mnenje bomo uporabili pri nadaljnjih postopkih.
Prejeli smo tudi več prijav glede javnih površin v Mestni občini Koper in sicer – neustrezna klančina pri parkirišču ob Cesti Zore Perello Godine do arene Bonifika, neustrezna klančina ob Ferrarski ulici ob stavbi »Barka« in nevarna pešpot pri Vojkovim nabrežjem. Tudi občino smo večkrat pozvali, da uredi dostopnost, a odgovora ni bilo. Zato smo podali prijavo Gradbeni in geodetski inšpekciji in predlagali, da občini odredi prilagoditev.
Dostopnost plaž (29. 7. 2026)
V okviru projekta »»Tudi jaz bi šel noter« smo dobili več pobud tudi za večjo dostopnost plaž (Piran, Fiesa, Portorož…), kjer smo se tudi sami nato obrnili na njihove upravljalce. Posebej izpostavljamo, da je osrednji del dostopne plaže seveda ureditev neposrednega dostopa v morje (npr. s posebnim vozičkom), ni pa to edina zadeva. Naprava za dostop iz obale v morje namreč nima pomena, če oseba na invalidskem vozičku ne more do nje. Zato je potrebno poskrbeti tudi za ustrezno dostopnost do same naprave – npr. da so iz parkirišča ali poti do plaže urejene ustrezne klančine in ni ovir. Ne smemo pozabiti tudi na samo plažo – da ta nima stopnic in da ima ustrezne poti, saj vožnja z vozičkom po pesku ali mivki ni mogoča. In nazadnje, dostopna plaža pomeni tudi, da ima ustrezne prilagojene (dovolj velike) kabine za preoblačenje in stranišče, dostopno tudi invalidom.
Svetovanje za člane Obrtne zbornice (14. 05. 2026)
O izvajanju projekta »Tudi jaz bi šel noter« smo obvestili Obrtno-podjetniško zbornico. Zaprosili smo, da svoje člane obvesti o zakonski obveznosti prilagoditve stavb v javni rabi in da lahko njihovi člani brezplačno osnovno pravno in arhitekturno svetovanje dobijo tudi pri nas. S tem želimo zagotoviti, da bodo svoje stavbe prilagodili tudi stavbe, v katerih se javnosti ponuja blago in storitve, kot npr. različne trgovine, cvetličarne, frizerski saloni, servisi, fotografski ateljeji in podobno.
Poziv nadškofijam k dostopnosti cerkva (05. 05. 2026)
Na podlagi Zakona o izenačevanju možnosti invalidov velja obveznost za lastnike stavb v javni rabi, da zagotovijo njihovo dostopnost tudi za invalide. Med stavbe v javni rabi uvrščamo tudi t.i. obredne stavbe in s tem cerkve. Dostopnost cerkva je pomembna za versko oskrbo, pogosto pa v njih potekajo tudi kulturne, izobraževalne ali druge dejavnosti za občane. Če cerkve niso dostopne, gibalno ovirane osebe do teh storitev ne morejo.
Zato smo se obrnili na vse nadškofije in škofije v Sloveniji: Ljubljana, Koper, Novo mesto, Maribor, Celje in Murska Sobota ter jih pozvali, da preverijo dostopnost cerkva na svojem območju in zagotovijo njihovo dostopnost.
V primeru cerkva obstaja določena posebnost – da so praviloma zaščitene kot kulturna dediščina in so zato prilagoditve lahko omejene. Nadškofijam smo zato predlagali, da se obrnejo na lokalno izpostavo Zavoda za kulturno dediščino ter v skladu z omejitvami zagotovijo vsaj delno dostopnost, kot so npr. parkirišča za invalide, klančine ob vhodih, prehode v cerkvi in mesto za obiskovalce na invalidskih vozičkih.
Zagovorniku načela enakosti podali pobudo za presojo diskriminacije zaradi nedostopnosti Cankarjevega doma (23. 04. 2026)
Kot smo že poročali pred meseci, smo ugotovili nedostopnost Cankarjevega doma iz parkirišča pod Trgom republike. Glavna težava ostaja neprilagojenost pasaže Maximarketa, ki nima ustrezne klančine.
Takrat smo pozvali tako Cankarjev dom kot Mercator (slednji je lastnik pasaže), da zagotovita dostopnost, saj je to njuna zakonska obveznost in pravica gibalno oviranih oseb.
Cankarjev dom se je hitro odzval in sporočil, da dostopnost že ureja, a da čaka še mnenje Zavoda za kulturno dediščino, saj je stavba zaščitena.
Mercator se po drugi strani v treh mesecih ni odzval. Zato smo Zagovorniku načela enakosti podali pobudo za presojo diskriminacije s strani Mercatorja – zaradi nedostopnosti pasaže Maximarketa, ki je hkrati tudi dostop do Cankarjevega doma. V pobudi smo izpostavili zakonsko obveznost zagotovitve dostopnosti, da drugih ustreznih poti za osebe na invalidskem vozičku ni ni in da so pri dostopu ovirani ravno gibalno ovirani, kar pomeni diskriminacijo na podlagi invalidnosti.
Če bo Zagovornik potrdil, da nedostopna pasaža pomeni diskriminacijo, je to lahko podlaga tudi za odškodninsko odgovornost Mercatorja.
Novi pozivi k dostopnosti pošte, kulturnega doma in zdravstvenega doma (8. 04. 2026)
Na podlagi prejetih prijav, javnih evidenc in lastnih ugotovitev nadaljujemo s pozivi k zagotovitvi dostopnosti različnih stavb v javni rabi po Sloveniji. Med drugim smo na podlagi prijavi ugotovili nedostopnosti sledečih stavb:
- poslovalnica Pošte Slovenije v Spodnjih Škofijah (nedostopna zaradi višinske razlike pasaže, kjer je vhod v pošto)
- stanovanjska soseska Pod Pekrsko gorco v Mariboru (pretežka požarna vrata ovirajo osebam na invalidskem vozičku dostop do lastnih stanovanj)
- Kulturni dom Nova Gorica (neustrezen sprejemni pult oz. blagajna, nedostopne dvorane, brez prilagojenih toaletnih prostorov)
- Zdravstveni dom Ravne na Koroškem (nedostopno prvo nadstropje za osebe na eklektičnem invalidskem vozičku).
Vsem lastnikom ali upravljalcem stavb smo poslali informacije o ugotovljenih nedostopnostih, pravna pojasnila o zakonski obveznosti zagotavljanja dostopnosti in strokovne arhitekturne napotke kako dostopnost zagotoviti. Nekoliko drugačen je le primer Kulturnega doma Nova Gorica, kjer je očitno potrebna celovita prenova starejše stavb. Tam smo zato tako domu kot občini predlagali, da se čim prej sprejme časovni načrt prilagoditve, v vmesnem času pa naj z delnimi ukrepi zagotovi vsaj delna dostopnost.
Na odgovore še čakamo.
Pozvali k dostopnosti Cankarjevega doma za gibalno ovirane (14. 01. 2026)
Na podlagi prejete informacije o nedostopnosti Cankarjevega doma v Ljubljani smo situacijo preverili na terenu. Ugotovili smo, da tam ni urejenega ustreznega dostopa za obiskovalce na invalidskih vozičkih, ki pridejo z avtomobilom. Prehod od najbližjih parkirnih mest – od parkirišču pod Trgom Republike, do blagajne in vhoda v Cankarjev dom (preko pasaže Maximarketa) ni dostopen za osebe na invalidskem vozičku.
Obstaja sicer nekaj alternativ, ki pa to v resnici niso – izhod iz parkirišča po klančini (cesti!) za avtomobile ali parkiranje pod precej oddaljenem Kongresnim trgom. Možen je tudi prehod čez trgovino Maximarketa, a seveda le v času, ko je trgovina odprta.
Ob tem smo ugotovili, da tudi sama dostopnost Cankarjevega doma ni povsem ustrezna, saj so klančine prestrme in preveč nevarne za samostojno uporabo ter brez oprijemal in robov.
Glede na to, da gre za dostopnost do enega največjih slovenskih kulturnih središč z mnogimi različnimi obiskovalci, bi dostop moral biti urejen vzorno in za zgled ostalim. Ker temu žal ni tako, smo k takojšni zagotovitvi dostopnosti pozvali dva ključna akterja
- podjetje Mercator d.d., ki je lastnik pasaže (kletnih prostorov) Maximarketa zavezano zagotoviti prehodnost in dostopnost
- Cankarjev dom, da klančine uredi tako, da bodo skladne z zakonodajo in pravili univerzalne dostopnosti.
Nova spletna stran dostopno.eu (9. 12. 2026)
Zveza paraplegikov Slovenije je začela izvajati projekt »Tudi jaz bi šel noter«, s katerim želi opozoriti na še vedno pereč problem nedostopnosti številnih stavb v javni rabi. Kljub zakonskim zahtevam veliko objektov ostaja neprilagojenih uporabnikom z različnimi oblikami invalidnosti, kar jim onemogoča enakovreden dostop do storitev.
V okviru projekta je bila vzpostavljena spletna stran dostopno.eu, ki na enem mestu združuje ključne informacije o pravici do dostopnosti. Stran je namenjena tako gibalno oviranim osebam kot drugim uporabnikom, ki v vsakdanjem življenju naletijo na arhitektonske, komunikacijske ali druge ovire. Na portalu lahko preverijo svoje pravice in zaprosijo za podporo, če ugotovijo, da stavba ni ustrezno prilagojena.
Spletna stran je namenjena tudi lastnikom stavb, ki na njej najdejo praktične smernice in nasvete za izvedbo potrebnih prilagoditev. Tudi sami lahko zaprosijo za svetovanje, če niso prepričani, kako zagotoviti skladnost z zakonodajo.
Cilji nove spletne strani so:
- povečati število dostopnih stavb v javni rabi,
- ozaveščati lastnike objektov o zakonskih obveznostih in pomenu dostopnosti,
- opolnomočiti gibalno ovirane osebe pri ukrepanju ob kršitvah in
- okrepiti sodelovanje med organizacijami, ki zagovarjajo pravice oseb z invalidnostjo.
Na strani dostopno.eu bodo objavljene tudi redne novosti, informacije o poteku projekta ter uporabniški napotki za vse, ki pri dostopu do storitev naletijo na ovire.
