Pogosta vprašanja in odgovori
ZA GIBALNO OVIRANE
Ali imam pravico zahtevati enak dostop v prostorih (dvigala, sanitarije)?
Da, to je vaša pravica, ki jo priznavajo mednarodni, EU in slovenski nacionalni predpisi. Več o tem tukaj.
Kako prijavim dostopnost stavbe? Ali obstaja javni register ali baza?
V Sloveniji ni uradnega registra, v katerega bi lastniki stavb ali državni organi sistematično vpisovali podatke o dostopnosti stavb za osebe z invalidnostjo. Kljub temu obstaja več seznamov in pobud, kjer različne organizacije zbirajo podatke in popise o dostopnosti javnih stavb in objektov.
Urbanistični inštitut Republike Slovenije: portal Dostopnost
Geodetski inštitut Slovenije: Javni pregledovalnik dostopnosti prostora
Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen: Zemljevid dostopnosti javnih stranišč (vsebuje tudi podatek o dostopnosti za osebe z invalidnostjo)
Češko združenje paraplegikov – CZEPA: aplikacija VozejkMap (vsebuje tudi nekaj podatkov o Sloveniji, na voljo je v angleškem jeziku).
Kam se lahko obrnem, če stavba ni dostopna (pritožba, zahteva)?
Najprej priporočamo, da se obrnete neposredno na lastnika stavbe in mu pojasnite, da je zagotovitev dostopnosti vaša pravica in njegova zakonska obveznost. O tem nas lahko obvestite preko posebnega obrazca, da bomo seznanjeni z vašim primerom.
Če se ne želite izpostavljati, lahko obvestite Zvezo paraplegikov Slovenije, mi pa se bomo na lastnika obrnili v vašem imenu in zahtevali, da zagotovi dostopnost.
O kršitvi pravice do dostopnosti lahko obvestite tudi:
- Gradbeno inšpekcijo, ki je pristojna za nadzor nad dostopnostjo stavb
- Zagovornika načela enakosti, če gre za stavbo, kjer deluje zasebno podjetje,
- Varuha človekovih pravic, če gre za državno ali občinsko stavbo,
Zoper lastnika nedostopne stavbe lahko tudi vložite tožbo na sodišču zaradi diskriminacije in zahtevate, da se kršitev odpravi ali da vam pripada nadomestilo (odškodnina) za preteklo kršitev. Višina odškodnine se začne pri 500 evrih za vsak primer diskriminacije.
V primeru, da želite vložiti prijavo ali tožbo, vam priporočamo, da se najprej obrnete na nas, da vam pomagamo pri pripravi postopka.
Več o možnostih prijav in postopkih najdete tukaj.
Kaj storiti, če lastnik ne želi sodelovati?
Obrnite se na nas in nam to sporočite preko posebnega obrazca. Na lastnika stavbe se bomo obrnili tudi mi ter zahtevali, da zagotovi dostopnost.
Nadaljnje aktivnosti so odvisne od primera in ravnanja lastnika. Če ta še vedno ne bo želel sodelovati, lahko o primeru obvestimo Zagovornika načela enakosti, Varuha človekovih pravic ali Gradbeno inšpekcijo.
Če se gibalno ovirana oseba strinja, lahko pomagamo tudi pri vložitvi tožbe na sodišču zaradi diskriminacije in zahtevamo, da se kršitev odpravi in da lastnik nedostopne stavbe posamezniku plača nadomestilo (odškodnino) za kršitev.
Več o možnih korakih, če lastnik stavbe ne sodeluje najdete tukaj.
Ali lahko sodelujem pri oblikovanju prilagoditev (kot sogovornik)?
Prilagoditev je obveznost lastnika stavbe. Lastnik pri tem nima obveznosti sodelovanja z gibalno oviranimi osebami, mu pa seveda to priporočamo, saj bo s tem verjetno prilagoditev ustreznejša. Vaše sodelovanje je tako stvar odločitve ali dobre volje lastnika stavbe.
Kako dolgo lahko traja prilagoditev stavbe po prijavi?
Točnega odgovora ne moremo podati. To je odvisno od hitrosti dela inšpektorata ali nadzornega organa pa tudi od kompleksnosti stavbe in obsega potrebnih prilagoditev.
Kako deluje podpora Zveze paraplegikov Slovenije pri posameznikih, pravna pomoč in tehnično svetovanje?
Posameznikom, ki se na nas obrnejo preko posebnega obrazca nudimo vso potrebno svetovanje glede njegove pravice do dostopnosti. Če posameznik želi, tudi sami posredujemo pri lastniku stavbe in zahtevamo prilagoditve.
Če lastnik stavbe zahtevi ne ugodi, lahko ukrepamo dalje: da podamo prijavo državnim organom (Zagovorniku načela enakosti, Varuhu človekovih pravic, inšpekcijskim službam), da ukrepajo še oni.
V dogovoru s posameznikom pomagamo tudi pri vložitvi tožbe zaradi diskriminacije in od lastnika zahtevamo plačilo odškodnine (nadomestila), ki jo dobi posameznik.
Lastnikom stavb, ki se na nas obrnejo preko posebnega obrazca, prav tako nudimo vso potrebno pravno ali tehnično (arhitekturno) svetovanje o tem, kako najceneje prilagoditi stavbo za gibalno ovirane. Lastnikom stavb ne nudimo finančne podpore za prilagoditve.
ZA LASTNIKE STAVB
Kaj zakon določa glede dostopnosti obstoječih stavb v javni rabi?
Zakon nalaga lastnikom javnih stavb (oz. najemnikom ali drugim osebam, ki v stavbi nudi določene storitve ali prodaja blago), da do 11. 12. 2025 prilagodijo stavbe tako, da so te dostopne tudi za gibalno ovirane osebe, kot so osebe na invalidskem vozičku.
Več o tej obveznosti najdete tukaj.
Do katerega roka morajo javne stavbe postati dostopne (grajene ovire, komunikacijske ovire)?
Zakon nalaga, da morajo biti javne stavbe prilagojene do 11. 12. 2025.
Ali morajo biti novogradnje dostopne že ob gradnji?
Zakon o novogradnjah določa, da morajo biti objekti v javni rabi že ob gradnji zasnovani tako, da je dostop do njih in njihova uporaba omogočena vsem ljudem ne glede na morebitno trajno ali začasno oviranost. Vsaka na novo zgrajena stavba v javni rabi, mora biti obvezno prilagojena tudi za gibalno ovirane osebe.
Več o tem najdete tukaj.
Ali je potrebno prilagoditi tudi obstoječe (stare) stavbe v javni rabi?
Zakon za obstoječe objekte v javni rabi določa dvoje:
- če se rekonstruirajo (večje spremembe in se zahteva gradbeno dovoljenje): potrebno je upoštevati enaka pravila, kot veljajo za novogradnje in torej pravila univerzalne graditve in vseh gradbenih standardov prilagojene gradnje
- če gre za manjše spremembe, ki ne zahtevajo gradbenega dovoljenja: prilagoditve se opravijo z gradbenimi deli in tehničnimi napravami, zvočnimi in svetlobnimi znaki, pisnimi informacijami in drugimi ustreznimi tehničnimi prilagoditvami.
Obstoječe stavbe morajo biti prilagojene tako, da so invalidom dostopne vse storitve, ki se izvajajo v stavbi in da invalidi do storitev dostopajo znotraj stavbe (ne torej pred vhodom). Nadalje zakon določa, da se obstoječe stavbe prilagodijo tako, da se zagotavljajo:
- parkirna mesta za invalide
- dostop do objekta
- vstop v objekt
- vertikalne in horizontalne povezave
- sanitarije za invalide
- elementi, ki slepim in slabovidnim omogočajo varno uporabo,
- vsaj ena točka ali prostor, v katerem se s tehnologijo zagotavlja nemotena komunikacija za gluhe in naglušne osebe.
Prilagoditve se izvedejo v čim večji meri tako, kot je določeno v predpisih s področja graditve, ki določajo univerzalno dostopnost.
Kakšne so možne sankcije ali posledice, če stavba ni dostopna?
Če lastnik stavbe dostopnosti ne zagotovi, ga lahko doleti prijava na Gradbeno inšpekcijo. Ta lahko odredi prilagoditev stavbe in izreče kazen (globo do 40.000 eurov), če stavba ni prilagojena. Ker nedostopnost pomeni diskriminacijo, lahko primer obravnavata Zagovornik načela enakosti ali Varuh človekovih pravic. Oba lahko izdata mnenje, ali je prišlo do diskriminacije, takšno mnenje pa lahko oseba uporabi v nadaljnjih postopkih, tudi v sodnem postopku.
Gibalno ovirana oseba lahko zaradi nedostopnosti, ki pomeni diskriminacijo, na sodišču toži lastnika nedostopne stavbe. Odškodnina (nadomestilo) lahko znaša od 500 EUR dalje za vsak primer diskriminacije in torej za vsako osebo, ki ni mogla vstopiti v stavbo ali je bila v njej zaradi invalidnosti diskriminirana.
Nedostopnost stavbe navzven kaže odnos lastnika do invalidov in družbe, saj se ne zagotavlja enakosti in vključevanja njenih najbolj ranljivih članov.
Več o možnih posledicah nedostopnosti stavbe najdete tukaj.
Ali država ali občine nudijo kakršno koli finančno podporo ali subvencijo za prilagoditve?
Država ali občine zaenkrat nimajo takšne obveznosti. Finančna sredstva mora zagotoviti lastnik stavbe sam.
Katere vrste prilagoditev so običajne (klančine, dvigala, širina vrat, sanitarije)?
Vrste prilagoditev so odvisne od lastnosti stavbe. Najbolj običajne smo zbrali tukaj.
Kaj je pomembno upoštevati pri notranjih prostorih (hodniki, prehodi, pulti, sanitarije)?
Predvsem je treba zagotoviti nemotene prehode čez morebitne pragove ali stopnice (npr. s klančinami), preprečiti nepotrebne ožine ali pretežka vrata ter zagotoviti dovolj prostora za vožnjo in obračanje invalidskega vozička. Več o tem tukaj.
Pulti morajo biti zasnovani tako, da lahko oseba na invalidskem vozičku zapelje pod pult in običajno komunicira z osebo na drugi strani. Več o tem tukaj.
Sanitarije za invalide morajo biti dovolj velike, da omogočajo manevriranje z invalidskim vozičkom pred straniščno školjko in ob umivalniku. Na stenah morajo biti oprijemala, ki omogočajo samostojno premestitev osebe z invalidskega vozička na straniščno školjko in nazaj. Več o tem tukaj.
Kako oceniti stroške in izvedljivost prilagoditev?
Predlagamo, da najprej preverite naša navodila o najpogostejših prilagoditvah. Ko boste ugotovili, kaj je treba izvesti, lahko ocenite stroške. Lahko se obrnete tudi na nas in vam z veseljem svetujemo kako bi se stavba najugodneje prilagodila. Obrazec za svetovanje najdete tukaj.
Kakšne standarde ali normative naj upoštevamo pri prilagoditvah?
Slovenski standard »SIST ISO 21542:2022 Gradnja Stavb – Dostopnost in Uporabnost Grajenega Okolja« velja le za novogradnje, ne pa za že obstoječe stavbe. Pri novogradnji je treba ta standard upoštevati v celoti. Pri prilagoditvah že obstoječih stavb si lahko s tem standardom pomagate kot pripomočkom. Priporočamo, da preverite tudi naša navodila.
Kako preverimo dostopnost stavbe (samodiagnostika, strokovna ocena)?
Posebnega orodja za samodiagnostiko ni. Priporočamo vam, da pregledate naša navodila glede zagotavljanja dostopnosti za gibalno ovirane, kjer smo zbrali najpogostejše ukrepe, ki bodo zagotovili dostopnost stavbe.
Če imate dodatna vprašanja ali potrebujete pomoč pri oceni dostopnosti, nam to prosimo sporočite in z veseljem vam bomo pomagali.
Kaj storiti, če stavbe ni mogoče takoj prilagoditi? Ali veljajo prehodni ukrepi?
Obveznost prilagoditve javnih stavb je zakonsko določena že od 11. 12. 2010. Rok za prilagoditev stavb je 15 let in se izteče 11. 12. 2025. Dodatnega prehodnega obdobja ni.
