INFORMACIJE ZA LASTNIKE STAVB
Kaj pomeni pravica do dostopnosti
Pravica do dostopnosti pomeni, da lahko vsaka oseba neovirano vstopi in uporablja javno stavbo ali zgradbo. Vključuje neoviran fizični dostop ter dostop do informacij in komunikacij v stavbi.
Lastnik stavbe mora zagotoviti, da je dostop v stavbo in gibanje po njej prilagojeno tudi gibalno oviranim osebam, na primer uporabnikom invalidskih vozičkov. Ta pravica velja za širok nabor objektov v javni rabi: restavracije, trgovine, storitvene prostore , upravne enote, CSD, kinodvorane, gledališča, muzeje, zdravstvene domove, bolnišnice, šole, športne dvorane, cerkve in druge stavbe. Gre za pravico, ki jo priznavajo mednarodni in slovenski nacionalni predpisi ter pomeni obveznost zagotavljanja dostopnosti.
Če dostopnost ni zagotovljena, gre za diskriminacijo.
Obveznost velja tudi za osebo, ki v stavbi nudi storitve za javnost ali prodaja blago, čeprav ni lastnik stavbe (npr. najemnik).
Kakšne so obveznosti lastnikov stavb
Lastnik stavbe, najemnik ali druga oseba, ki v stavbi nudi storitve ali prodaja blago, mora zagotoviti, da je stavba dostopna tudi gibalno oviranim osebam, na primer uporabnikom invalidskih vozičkov.
Prilagoditev stavbe lahko vključuje različne ukrepe, kot so:
- zagotovljeno parkirno mesto za osebe z invalidnostjo;
- neoviran vstop v stavbo z invalidskim vozičkom brez pomoči druge osebe (npr. klančine, dvigala, odstranitev pragov);
- prilagojen notranji dostop; dovolj široka vrata, nameščene klančine pri pragovih ali stopnicah, dovolj prostora za manevriranje;
- prilagojeni toaletni prostori z oprijemali in dovolj prostora za uporabo vozička.
Več informacij o tem, kako stavbo prilagoditi, najdete tukaj.
Obveznost prilagoditve velja za širok nabor stavb v javni rabi, kot so restavracije, trgovine, storitveni prostori, upravne enote, centri za socialno delo, kinodvorane, gledališča, muzeji, zdravstveni domovi, bolnišnice, šole, športne dvorane, cerkve in drugi javno dostopni prostori.
V posameznih primerih prilagoditev ni mogoča. Zakon določa, da lastniku v takem primeru ni treba izvesti prilagoditve, če bi to predstavljalo nesorazmerno breme, na primer zaradi pretiranih finančnih stroškov, ogrožene stabilnosti stavbe ali če gre za spomeniško zaščiten objekt.
Več o izjemah zaradi nesorazmernega bremena najdete tukaj.
Rok za prilagoditev vseh stavb v javni rabi je 11. december 2025.
Kako prilagoditi stavbo gibalno oviranim (napotki, nasveti)
Kaj če lastnik stavbe ne prilagodi
Če lastnik stavbe ne prilagodi objekta, ga lahko doleti prijava na Gradbeno inšpekcijo. Ta lahko odredi prilagoditev stavbe in izreče kazen (globo do 40.000 eurov), če stavba ni prilagojena. Ker nedostopnost pomeni diskriminacijo, lahko primer obravnavata Zagovornik načela enakosti ali Varuh človekovih pravic. Oba organa lahko podata mnenje o tem, ali je prišlo do diskriminacije, to mnenje pa lahko oseba z gibalno oviranostjo uporabi v nadaljnjih postopkih, tudi v sodnem postopku.
Oseba, ki je zaradi nedostopnosti doživela diskriminacijo, lahko toži lastnika stavbe na sodišču. Sodišče lahko lastniku naloži plačilo nadomestila, ki znaša od 500 evrov dalje za vsak primer diskriminacije, torej za vsako osebo, ki zaradi invalidnosti ni mogla vstopiti v stavbo ali je bila v njej neenakopravno obravnavana.
Nedostopnost stavbe pa ni le kršitev zakona, temveč tudi odraža odnos lastnika do oseb z invalidnostjo in do družbe, v kateri se spoštujejo enakost, dostojanstvo in vključevanje vseh, tudi njenih najbolj ranljivih članov.
